Rak prostate je najpogostejši rak pri slovenskih moških, hkrati pa eden tistih, o katerih se najmanj govori. Precej dolgo praviloma ne povzroča nobenih težav, zato ga pogosto odkrijemo šele v napredni fazi. September, ki je po svetu mesec ozaveščanja o raku prostate, je zato dobra priložnost za postavljanje vprašanj, ki jih moški radi odlagamo: kdaj se je smiselno testirati, kaj vrednost PSA sploh pove – in kaj sledi, če je izvid slab.
Ključne ugotovitve
- Rak prostate je najpogostejši rak pri moških v Sloveniji. Po podatkih Registra raka Republike Slovenije je leta 2022 zbolelo 1.878 moških, kar je približno petina vseh rakov pri moških.
- Zgodnji rak prostate večinoma ne povzroča simptomov, težave z odvajanjem vode pa so pogosteje posledica nerakavega povečanja prostate kot raka.
- Ni se mu mogoče izogniti z zdravim življenjskim slogom – glavna dejavnika tveganja sta starost in genetika, na katera ne moremo vplivati.
- Slovenija pripravlja presejalni program za raka prostate (program PETER); do njegove morebitne uvedbe je odločitev o testu PSA stvar pogovora z osebnim zdravnikom.
- Veliko odkritih rakov prostate je počasnih in nujno ne zahteva takojšnjega zdravljenja. Bistveno je ločiti agresivne oblike od tistih, ki jih je varno le spremljati.
- Zato je pomembna primerna diagnoza in presoja, pri čemer je v pomoč drugo ekspertno zdravniško mnenje in izbira klinike s kar največjimi izkušnjami in robotskimi operacijami.
Rak prostate v Sloveniji: kaj kažejo številke?
Rak prostate je pri slovenskih moških najpogostejši rak in predstavlja približno petino vseh rakov. Leta 2022 je diagnozo dobilo 1.878 moških, število novih primerov pa se po podatkih Registra raka RS še povečuje.
Dobra novica je ta, da je preživetje pri tem raku razmeroma visoko – ko je rak ob pravočasnem odkritju omejen na prostato, je delež ozdravljenih zelo velik. Slaba novica pa je, da del bolnikov diagnozo dobi prepozno, ko je zdravljenje zahtevnejše, manj uspešno in bistveno bolj poseže v kakovost življenja.
Bolezen, ki v začetku ne boli
Zgodnji rak prostate bolniku običajno ne povzroča nobenih težav. Zato se je na pojav simptomov težko zanašati. Ko se težave pojavijo – pogostejše odvajanje vode, šibkejši curek, nočno vstajanje – pa so te v veliki večini primerov posledica benignega povečanja prostate, ki z rakom nima povezave.
Ravno zaradi tega takšne simptome mnogi odpravijo kot “normalen del staranja” in odlašajo z obiskom zdravnika ali pa nanj niti ne pomislijo. Zato za začetek vzemite naslednji nasvet: stanje naj oceni zdravnik, ne občutek, ne internet in ne prijatelji za mizo.
Več pozornosti morajo temu nameniti moški, ki so imeli raka prostate v ožji družini – oče ali brat torej. Genetika je ob starosti namreč najpomembnejši dejavnik tveganja, zato so v tem primeru preventivne aktivnosti smiselne še nekaj let prej kot pri drugih.
PSA: koristen test, ki pa sam po sebi še ne pove veliko
Test PSA je preprost odvzem krvi, s katerim izmerimo raven beljakovine, ki jo izloča prostata. Višja kot je vrednost, večja je verjetnost, da s prostato nekaj ni v redu – a sama po sebi ne pove, kaj in povišan PSA še ne pomeni nujno malignega obolenja. Vrednost PSA zvišajo tudi benigno povečanje prostate, vnetje in nekatere druge okoliščine, ki niso povezane z rakom. PSA je torej prvi korak v zaporedju preiskav in odločitev.
Zato stroka ne priporoča samoplačniških testov brez informiranja o nadaljnih korakih. V Sloveniji se obeta nov presejalni program po jasnem protokolu z imenom PETER. Pod okriljem Onkološkega inštituta poteka pilotna raziskava PRO-PETER. Vanjo je vabljenih 10.000 naključno izbranih moških iz ljubljanske regije, starih od 50 do 69 let, raziskava pa naj bi se zaključila konec leta 2026.
Kdaj se je smiselno testirati in pogovoriti z zdravnikom?
Ker organiziranega presejanja pri nas (še) ni, je skrb za preventivne aktivnosti vsaj zaenkrat še stvar posameznika. Praviloma je testiranje in pogovor z osebnim zdravnikom smiselno:
- pri 50 letih za moške brez posebnih dejavnikov tveganja,
- nekaj let prej za tiste, ki imajo raka prostate v ožji družini,
- ob vsakršnih spremembah pri odvajanju vode, ne glede na starost.
Ko je diagnoza potrjena: odločitev, ki jo je vredno vzeti resno
Pri raku prostate redko obstaja ena sama pravilna pot. Med možnostmi so aktivno spremljanje, operacija in obsevanje, izbira pa je odvisna od razširjenosti in agresivnosti tumorja ter od bolnikovega splošnega stanja. Prav zato je pomembna multidisciplinarna obravnava.
Pri tem je lahko bistvenega pomena naslednje:
Drugo ekspertno zdravniško mnenje. Ne nujno le zato, ker bi bila izvorna obravnava napačna, ampak ker gre za odločitev z mogočimi dolgoročnimi posledicami za kakovost življenja, kot je kontinenca, spolna funkcija. Dodatna presoja izkušenega strokovnjaka bolniku bodisi potrdi izbrano pot bodisi odpre možnost, o kateri ni razmišljal. V vsakem primeru mu omogoči, da lažje sprejme informirano odločitev, s katero je bolj pomirjen.
Izkušenost klinike. Predispozicije so boljše v ustanovah, ki posamezen poseg opravljajo v velikem številu. Visoko specializirani evropski centri za raka prostate, kot je denimo Martini-Klinik v Hamburgu, opravijo na tisoče posegov letno. To se lahko pozna pri uspešnosti ohranjanja tkiva ter posledično pri okrevanju in posledicah za bolnika. To ni očitek slovenski medicini, a majhna država preprosto ne more imeti visoko specializiranega centra za vsako posamezno bolezen. To je strukturna omejitev velikosti, ne strokovnosti.
Izkušnja člana Dr Best
Kako to izgleda v praksi, najbolje pojasni nekdo, ki je to doživel. Božu Kastelicu so po sumljivo visoki vrednosti PSA in potrjeni diagnozi predstavili možnosti zdravljenja, obenem pa mu povedali, da ne gre za visoko tveganje in da bi stanje lahko tudi spremljali. Odločil se je, da diagnozo preveri še z drugim ekspertnim zdravniškim mnenjem preko Dr Best. Profesor s Harvarda je priporočil operacijo – v roku štirih mesecev.
Gospod Kastelic se je bolje počutil z možnostjo operacije in se odločil za poseg v že omenjenem centru za raka prostate Martini-Klinik v Hamburgu, kjer so prostato odstranili z robotom in kar najbole ohranili okoliško tkivo. Pri odločitvi ga je podprl tudi njegov urolog v Sloveniji.
Njegovo celotno zgodbo si lahko preberete v prispevku »Zaupam slovenskim zdravnikom, a zdravljenje v Hamburgu je bila najboljša odločitev«.
Pogosta vprašanja
Kdaj je dobro opraviti prvi test PSA? Splošno velja, da je testiranje smiselno opraviti pri petdesetih letih. Pri moških, kjer so imeli raka prostate v ožji družini pa nekaj let prej. Še posebej, če boste že opravljali kakšne širše krvne preiskave. Ker Slovenija organiziranega presejalnega programa ta trenutek še nima, se o testu pogovorite skupaj z osebnim zdravnikom.
Ali povišan PSA pomeni, da imam raka? Neposredno ne, je pa pogosto prvi pokazatelj. Povišana vrednost pomeni, da je tveganje večje in da so potrebne dodatne preiskave. Vrednost lahko zvišajo tudi benigno povečanje prostate, vnetje in nekatere druge okoliščine.
Ali lahko raka prostate preprečim z zdravim življenjskim slogom? Za raka prostate učinkovite primarne preventive ne poznamo, saj sta glavna dejavnika tveganja starost in genetika. Zdrav življenjski slog koristi splošnemu zdravju, ne more pa nadomestiti pravočasnega odkrivanja.
Ali vsak rak prostate zahteva takojšnje zdravljenje? Ne. Del odkritih rakov je počasi rastočih in jih je varno aktivno spremljati, ne da bi to vplivalo na preživetje. Agresivne oblike pa zdravljenje potrebujejo hitro – zato je natančna opredelitev tveganja tako pomembna.
Zakaj bi se sploh zdravil v tujini, če je oskrba v Sloveniji kakovostna? Pri zahtevnih posegih so rezultati praviloma boljši tam, kjer isti poseg opravijo največkrat – vodilni evropski centri za raka prostate jih opravijo na tisoče letno. Takšne koncentracije primerov majhna država pri vsaki posamezni bolezni preprosto ne more doseči. Zdravljenje v tujini zato ni nadomestilo za slovensko medicino, ampak dodatna možnost tam, kjer ta razlika šteje.
