Rak dojk je v Sloveniji najpogostejši rak pri ženskah – vsako leto ga odkrijejo pri okoli 1.500 ženskah, skupaj z melanomom je najpogostejši tudi med ženskami do 50. leta starosti. Obenem je to eden tistih rakov, pri katerem ima zgodnje odkrivanje izjemen vpliv na izid. Dobra novica je, da imamo za to na voljo tako organiziran presejalni program kot možnost samopregledovanja.

Ključne ugotovitve

  • Rak dojk je najpogostejši rak pri ženskah v Sloveniji, pri mlajših ženskah (do 50 let) pa je skupaj z melanomom na prvem mestu.
  • Če je rak odkrit v zgodnji, lokalizirani fazi, je petletno preživetje 99-odstotno. Ko se bolezen razširi, so možnosti bistveno slabše – zgodnje odkrivanje torej ni le priporočilo, ampak odloča o izidu.
  • Državni presejalni program DORA vabi ženske med 50. in 69. letom na brezplačno mamografijo vsaki dve leti. Odzivnost je bila v zadnjih letih okoli 78 odstotkov.
  • Pred 50. letom in po 69. letu presejalni program ne pokriva žensk – samopregledovanje in ozaveščenost o znakih sta zato pri teh skupinah najpomembnejše orodje.
  • Dedni rak dojk predstavlja 3–5 odstotkov vseh primerov in je najpogosteje posledica mutacij v genih BRCA1 ali BRCA2. Genetsko svetovanje je na voljo na Onkološkem inštitutu Ljubljana.
  • Po diagnozi sledi odločitev o zdravljenju, pri kateri je dragoceno drugo strokovno mnenje. Tako se je Danica Horvat, članica Dr Best, po presejalni mamografiji odločila za zdravljenje na kliniki MD Anderson v Madridu.
  • Oktober je mednarodni mesec ozaveščanja o raku dojk.

Zakaj je pomembno pregledovati dojke?

Če je odkrit pravočasno, ko je tumor še omejen na dojko, je rak dojk v veliki večini primerov ozdravljiv. Razlika med zgodnjim in poznim odkritjem pa lahko pomeni veliko razliko v izzidu. Ko se bolezen razširi na bezgavke ali na oddaljene organe, se možnosti za ozdravitev namreč bistveno zmanjšajo. Zgodnje odkrivanje pri raku dojk zato ni splošno priporočilo za preventivo, ampak odločilno za ugoden izid. Pomembno je tudi to, da lahko posameznica pri tem veliko stori sama: z rednim samopregledovanjem in pravočasnim odzivom na vabilo na mamografijo.

Program DORA v Sloveniji

Mamografija je najzanesljivejša metoda za odkrivanje zgodnjih sprememb v dojkah. Odkrije jih lahko, še preden so tipne. Slovenija ima organiziran državni presejalni program za raka dojk DORA, v okviru katerega so ženske med 50. in 69. letom na pregled vabljene vsaki dve leti.

Program velja za uspeh. Odzove se okoli 78 odstotkov vabljenih žensk, kar ga po navedbah vodstva programa uvršča v sam evropski vrh. Letno odkrijejo okoli 620 rakov dojk, približno 80 odstotkov v zgodnji fazi, ko je bolezen še omejena na dojko. Cilj programa DORA je sicer zmanjšati umrljivost zaradi raka dojk v ciljni skupini za tretjino.

Eno opozorilo je vseeno na mestu: presejalni program kot rečeno zajema ženske med 50. in 69. letom. Mlajše ženske niso del rutinskega presejanja, starejše od 69 let pa se iz programa izpišejo. Šest do deset odstotkov primerov raka v Sloveniji se pojavi pri mlajših od 40 let. V obeh skupinah sta ozaveščenost in samopregledovanje še vedno pomembna.

Samopregledovanje: pri vsaki ženskosti, pri vsaki starosti

Samopregledovanje je priporočljivo enkrat mesečno, z njim pa je torej smiselno začeti že v mladosti. Namen ni nadomeščanje mamografije, ampak poznavanje lastnih dojk – ženska, ki dobro pozna normalno stanje svojih dojk, bo lažje opazila spremembo.

Na kaj je treba biti pozorna:

  • grčasta tipna zatrdlina v dojki ali pazduhi, ki praviloma ne boli; to je najpogostejši prvi znak,
  • sprememba oblike ali velikosti dojke,
  • ugreznjena bradavica ali sprememba kože (nagubana, rdečkasta, podobna pomarančni lupini),
  • krvav ali nepojasnjen izcedek iz bradavice,
  • bolečina, ki ni vezana na menstrualni cikel in traja dalj časa.

Zatrdline in spremembe seveda niso vedno rakaste. A ker so videz in otip normalnih dojk pri vsaki ženski drugačni in se s starostjo spreminjajo, je redno samopregledovanje torej najboljši način, da spremembe hitro opazimo. Ob kakršnikoli zaskrbljujoči spremembi je obisk pri zdravniku prava odločitev. Brez odlašanja.

Kdaj pa genetsko tveganje?

Pri 3 do 5 odstotkih primerov raka dojke je v ozadju podedovana mutacija gena, najpogosteje BRCA1 ali BRCA2. Nosilke teh mutacij imajo bistveno višje tveganje za raka dojk in jajčnikov, zato so zanje priporočeni zgodnejši in pogostejši pregledi.

V paketih Dr Best Critical Advantage + PEM je vključen tudi Premium DNA test podjetja GenePlanet, ki je brezplačen po dveh letih trajanja police. Gre za obsežno analizo, ki med drugim ocenjuje genetsko nagnjenost k različnim boleznim. Ta sicer ne nadomešča klinične genetske preiskave, kakršna je testiranje BRCA1 in BRCA2 v genetski ambulanti. Je pa izjemno koristna informacija za načrtovanje preventivnih aktivnosti.

Paketi Dr Best Critical Advantage + PEM v okviru storitev personalizirane medicine obsegajo tudi preventivno klinično genetsko testiranje ožjih družinskih članov: kjer je pri zavarovancu zaznana dedna mutacija, se zanjo testirajo tudi upravičeni ožji družinski člani, ob pozitivnem izvidu pa je na voljo svetovalna podpora. Namen je, da se rak ali povišano tveganje pri sorodnikih odkrije čim prej.

Sicer pa je pogovor z osebnim zdravnikom ali ginekologom o genetskem testiranju smiseln, kadar:

  • je bila ženska ali sorodnica prvega kolena diagnosticirana z rakom dojk pred 50. letom,
  • je bil v družini rak dojk pri moškemu,
  • sta se v isti družini pojavila rak dojk in rak jajčnikov,
  • je bila ugotovljena mutacija BRCA1 ali BRCA2 pri sorodniku.

Na kaj še lahko vplivamo sami

Za razliko od raka prostate denimo, kjer na glavna dejavnika tveganja (starost in dednost) ne moremo vplivati, imamo pri raku dojk del tveganja v svojih rokah. Tveganje zmanjšujejo uravnotežena prehrana, redna telesna aktivnost, vzdrževanje zmerne telesne teže ter čim manj alkohola in opustitev kajenja. Teh ukrepov ne omenjamo zato, da bi krivdo za bolezen prenesli na posameznico – rak dojk se pojavi tudi pri ženskah, ki živijo povsem zdravo. Pač pa zato, ker so edino, kar lahko v povezavi s tveganjem naredimo sami.

Dejavniki, ki tveganje povišajo in so vsaj deloma obvladljivi:

  • prekomerna telesna teža po menopavzi,
  • telesna neaktivnost,
  • prekomerno uživanje alkohola,
  • kajenje,
  • hormonska nadomestna terapija (pri dolgotrajni uporabi).

Kaj sledi diagnozi?

Pri raku dojk je na voljo več vrst zdravljenja: operacija (ohranitev dojke ali mastektomija), obsevanje, kemoterapija, hormonska terapija in tarčna zdravila. Katero in v kakšnem zaporedju, je odvisno od vrste in obsežnosti tumorja, starosti in zdravstvenega stanja bolnice ter genetskih značilnosti tumorja.

Sodobno zdravljenje raka dojk je namreč vse bolj personalizirano – genetski profil tumorja določa, katera zdravila bodo najučinkovitejša, in vse pogosteje se terapija prilagodi posameznici, ne le diagnozi. Največjo razliko s personalizirano medicino lahko naredimo v zahtevnejših primerih, pri agresivnejših rakih in pri pozno odkritih primerih.

Postavljanje diagnoze je lahko v vsakem primeru zahteven proces, zato je drugo ekspertno zdravniško mnenje, ki ga pri Dr Best pred zdravljenjem v tujini vedno opravimo, dragoceno. Ne kot dvom v domačega zdravnika, ampak za pridobitev dodatnih informacij in kot potrditev, da je predlagana pot res optimalna. Pri ženskah z rakom dojk, ki se ob diagnozi soočajo z več možnostmi zdravljenja ali z manj pogostim podtipom, je mnenje izkušenega specialista iz večjega evropskega ali ameriškega univerzitetnega centra pogosto tisto, kar jih pri odločitvi pomiri.

Izkušnja zavarovanke Dr Best

Kako nato zdravljenje v tujini izgleda v praksi, najbolje pove Danica Horvat. Neprijetno diagnozo je prejela po presejalni mamografiji – prav zaradi takšnih odkritij presejalni testi sploh obstajajo. S partnersko družbo Further smo predlagali tri najprimernejše možnosti za njeno diagnozo in na podlagi pričevanja enega izmed zavarovancev Dr Best se je odločila za kliniko MD Anderson v Madridu. Evropsko podružnico ene vodilnih onkoloških klinik na svetu, ameriške MD Anderson v Houstonu.

Zdravljenje raka dojk je bilo zahtevno in je terjalo pogosta potovanja v Madrid, a je ob tem, kot pove tudi v pričevanju, doživela veliko lepega in vzljubila Madrid. Njen pozitiven odnos je vir navdiha. Presejalna mamografija je prvi korak, ki ga zagotavlja javni sistem; o tem, kje se bo zdravila, pa je lahko odločala med več možnostmi.

Pogosta vprašanja

Pri kateri starosti naj začnem z mamografijami? Državni program DORA vabi ženske med 50. in 69. letom na brezplačno presejalno mamografijo vsaki dve leti. Ženskam z zvišanim tveganjem (zaradi družinske obremenjenosti ali ugotovljene mutacije BRCA) je mamografija pogosto priporočena že pred 50. letom, kar se določi v pogovoru z zdravnikom.

Ali tipna zatrdlina vedno pomeni raka? Ne. Večina zatrdlin v dojkah je nenevarnih – ciste, fibroadenomi ali spremembe, vezane na menstrualni cikel. A ker vsake ni mogoče oceniti le na otip, jo mora pregledati zdravnik. Kadarkoli vas zatrdlina skrbi, je pravi korak obisk.

Ali rak dojk boli? V zgodnji fazi praviloma ne. Prav zato ga je pri samopregledovanju težko odkriti – zatrdlino, ki ne boli, je lažje spregledati kot tisto, ki opozori sama nase. Bolečina v dojki, ki ni vezana na menstrualni cikel, je vseeno razlog za pregled.

Ali moški lahko dobijo raka dojk? Da, čeprav je rak dojk pri moških redek in predstavlja manj kot odstotek vseh primerov. Ker moški pogosto ne pomislijo nanj, ga pri njih pogosteje odkrijemo pozno. Tipna zatrdlina ali oteklina v predelu bradavice pri moškem zahteva enako pozornost kot pri ženskah.

Kdaj je smiselno genetsko testiranje? Predvsem kadar se rak dojk v družini pojavlja pogosteje, pri mlajših sorodnicah, pri moškem sorodniku ali skupaj z rakom jajčnikov. Klinično testiranje (BRCA1 in BRCA2) poteka v okviru genetske ambulante na Onkološkem inštitutu Ljubljana, kamor napoti osebni zdravnik ali ginekolog. Paketi Dr Best s personalizirano medicino vključujejo testiranje upravičenih ožjih družinskih članov bolnika s svetovanjem v primeru pozitivnega rezultata. Tudi Premium DNA test GenePlanet, ki je prav tako del teh paketov, lahko služi kot sprožilec preventivnih aktivnosti.

Viri

zdravje.si: Tveganje za raka dojk ni zapisano le v družinskem drevesu – nova raziskava iz BJC, august 2026

Register raka RS: Rak v Sloveniji 2023 – povzetek – delež raka dojk med raki pri ženskah, najpogostejši raki pri ženskah do 50. leta

NIJZ: Kronične nenalezljive bolezni – rak 2024 – število novih primerov raka dojk pri ženskah (1.502 v letu 2022)

Program DORA: Gradivo ob rožnatem oktobru – odzivnost programa v letih 2018–2022, število odkritih primerov

N1: Europa Donna ženske vabi na presejalne programe (30. 9. 2026) – izjave vodstva programa DORA o odzivnosti (78 %), letnem številu odkritih rakov (okoli 620) in deležu zgodaj odkritih (okoli 80 %)

Onkološki inštitut Ljubljana: Odkrivanje dednega raka dojk in jajčnikov – genetsko testiranje, mutacije BRCA

Onkološki inštitut Ljubljana: Dedni rak dojk – delež dednih primerov (3–5 %)

Društvo onkoloških bolnikov: Rak dojke – znaki, pregled, zdravljenje

Dean Sinožić, dr. med.

Primarij z dolgoletnimi izkušnjami in hišni zdravstveni strokovnjak pri Dr Best. Tisti, ki prvi pregleda vašo dokumentacijo, oblikuje vaš primer za drugo ekspertno zdravniško mnenje enega od najboljših tujih specialistov za vašo diagnozo ter poskrbi, da boste nadaljne storitve Dr Best kar najbolje izkoristili.